"Nimam kam iti in se nimam kam vrniti.
Kam naj bi šla? V stanovanje, ki ga že lep čas ne morem plačevati?
Še en krog skozi mesto, s katerim sva si že davno vse povedala?
Od tu naprej ni ničesar."
Intimni spomini pisateljice so nadgrajeni z refleksijo o psihosocialnih vplivih, ki so oblikovali njene starše in s tem tudi njo. Izhaja iz družine priseljencev iz Bosne, ki so v obdobju tranzicije izkusili brezposelnost in materialno pomanjkanje ter ob tem še boleče nesprejemanje slovenske večine. Poleg skrhanih družinskih odnosov jo je to še dodatno zaznamovalo z občutki o lastni neustreznosti in nepomembnosti. Literatura, izobrazba in selitev v subkulturno bolj razgibano Ljubljano so postale rešilne bilke njenega življenja. Ostaja pa razdvojena, z občutkom, da ne pripada več svetu svojih korenin, niti ni povsem doma v okolju, v katerem se je znašla zaradi svojega dela in sposobnosti. Večkrat poudari, da je zanjo pisanje intenzivno podoživljanje travmatizirane preteklosti, da pa je z njeno ubeseditvijo stopila na pot vsaj delne osvoboditve. Priporočljivo branje za vse, ki smo na poti samospoznavanja, razumevanja in sprejemanja.